Rokopisno gradivo in stari tisk

Rokopisno gradivo in dragoceni stari tiski

Digitalizirali smo  dragocene rokopise in knjige, ki so izrednega pomena za koroško in slovensko pisno dediščino. Sodelovali smo na javnem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in tako pridobili sredstva za drage postopke digitalizacije.

Zbirke:

  • Črnjanski rokopis - bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem
    (swf | 17,03 MB)
    Rokopisni snopič z naslovom LIBER Fraternitatis B. M. V. / S. Osbaldi / in Suorcenpach, 1633 je pisno pričevanje o rabi slovenske govorice v Mežiški dolini v 17. stoletju, precej starejše od leškega rokopisa iz 18. stoletja.
    Posebna vrednost Črnjanskega rokopisa je seznam domačih imen iz Črne in okolice; med zapisi v latinščini so vpisane slovenske oblike imen darovalcev in darovalk ter v slovenščini zapisana molitev (priprošnja) za večno življenje tistih, ki so prispevali za cerkev.
    Rokopis je pomemben zgodovinski in jezikovni dokument o življenju Slovencev v Črni od leta 1633 do 1707.
    • dve strani obsegajoča molitev (priprošnja) za verne duše oz. njen prepis
    • strokovna razprava (pdf | 133 KB)
      Marija Irma Vačun Kolar
      Črnjanski rokopis: bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V. / S. Osbaldi / in Suorcenpach 1633 - 1707*): nekatere jezikovne in sporočilne razsežnosti objavljenih delov besedil
  • Drabosnjakova Komedija o izgubljenem sinu, začetek 19. stoletja
    (swf | 19,84 MB)
    Znani narodopisec dr. Franc Kotnik (1882-1955) je odkril širši javnosti Andreja Drobosnjaka (1786-1825), bukovnika iz Kostanj nad Vrbskim jezerom. Njegova dva rokopisa in številne prepise njegovih del hrani naša knjižnica.
  • Colomone-Shegen (Kolomonov žegen)
    (swf | 26,49 MB)
    Knjižica s čarodejnimi besedili (molitve za vse priložnosti, uroki, zarotitveni obrazci, žegni); okoli l. 1800, izvod iz zapuščine dr. Franca Kotnika. (rokopis si lahko ogledate tudi v pdf formatu)
  • Listina Pilatove ustanove, 1700
    (swf | 6,94 MB)
    K vzponu šolstva v Guštanju, sedanjih Ravnah na Koroškem je največ pripomogla Pilatova ustanova. Brata Jakob in Gašper Pilat sta ustanovila denarni sklad za štipendiranje dijakov in beneficijat, ki je poleg cerkvenih opravil tudi poučeval guštanjske otroke.
  • Metarnikovo prerokovanje, 1799
    (swf | 2,05 MB)
    Zanimiv rokopis prerokovanja Janeza Metarnika, ki vsebuje deset listov in je nedatiran. Rokopis je bil najden na podstrešju pri Šratnekarju.
  • Začetek Cerkve svete Uršule, sredina 19. stoletja
    (swf | 1,79 MB)
    Gre za rokopisni dokument, ki govori o začetku oz. izgradnji cerkve Sv. Uršule na Uršlji gori ...
  • Življenje Antikrista (Žegarjev Antikrist)
    (swf | 34,40 MB)
    Antichrsta Shivllenie ali Lebn Antechrista, bukovniški rokopis iz zapuščine dr. Franca Kotnika.
    Koroški bukovnik Žegar Matija je l. 1767 prevedel Življenje Antikrista, prerokovanja, ki jih zaradi nepravovernosti niso tiskali. Žegarjevo besedilo je bilo priljubljeno branje, širili so ga s prepisovanjem.
  • Arcniske ročne bukvice, 1817
    (swf | 16,80 MB)
    Zdravilski priročnik – rokopis, ki ga je po predlogi Joshepha Shaga napisal koroški župnik Johan Bunčik, župnik v Dobrli vesi.
  • Vzbudi se, Sloven! - rokopisna revija, 1915/16  (swf | 24,06 MB)
    Skupina slovenskih dijakov je v šolskem letu 1915/16, delno še leta 1917, izdajala v bistvu literarno glasilo z značilnim imenom Vzbudi se, Sloven! Glasilo so izdajali v Marijanišču v Celovcu pol ilegalno s tiho duhovno podporo prefekta, bogoslovnega profesorja dr. Gregorija Rožmana. Izhajalo vsakih štirinajst dni. Nastavili so obsežnejši zvezek in vanj pisali svoje literarne prispevke, pesmi, črtice, ocene, pozive.
  • Sprotuletna vijolica – dijaški list mariborske gimnazije iz leta 1846 oz. 1847
    (swf | 10,70 MB)
    Izvod je bil kot nekakšna posebna izdaja posvečen J. Razlagu, čigar lastnoročni podpis nosi tudi na prvi strani. Gre pa za drugi, nekoliko »popravlen« in deloma tudi skrajšan prepis originala iz leta 1846, ki pa je bil prepisan naslednje leto 1847.
  • Maurer Luka: Cerkvene pesmi, 1754
    (swf | 31,21 MB)
    Obširen rokopis cerkvenih pesmi iz Podkloštra. Pisal ga je kloštrski mlinar Luka Maurer. Ta pesmarica je zložena in prepisana iz mnogih drugih bukvic, pesmaric in molitvenikov. Njegovo največje delo je v tem, da jih je lepo postavil v red, kot se morajo vrstiti v teku cerkvenega leta. Maurer je pesmi pravilno in lepo prepisoval in sestavil praktično uporabno pesmarico. (rokopis si lahko ogledate tudi v pdf formatu).
  • Tinjski rokopis (pdf format)
    Rokopisna pesmarica je pomemben spomenik neke jezikovne pokrajine, tiste ki se razprostira od Tinj proti Velikovcu in Celovcu, tehten tudi zato, ker je nastajal v dobi pred vidnim začetkom narečjeslovja, zaznamovan z imenoma Ivanovič Sreznevskij (1841) in Urban Jarnik (1842). Ta zbirka besedil sicer namenjena le zasebni in krajevni rabi, je s svojo jezikovno raznovrstnostjo in obsežnostjo zanimiv primerek pismenstva na Koroškem izpred sredine 19. stoletja, ko se je začelo novo obdobje knjižnega jezika. Rokopis vsebuje vrsto narodopisno literarno zanimivih in mikavnih besedil, celotna zbirka pa je nastala pred tiskano pesmarico Matije Majarja Ziljskega (1846). Ta bibliografska enota je znatno obogatila zgodovinski sklad nabožnih in liturgičnih besedil, prav tako tudi študija, ki jo je opravil dr. Pavel Zdovc.
  • Rokopisi Jakoba Špicarja (1884-1970)
    V Špicarjevi zapuščini so shranjeni številni rokopisi dramskih besedil.
    Špicar je bil ljudski dramatik, režiser in igralec. Kot gledališki organizator je deloval na Jesenicah, v Radovljici in na avstrijskem Koroškem; povsod je tudi igral in režiral. Napisal je okoli 80 iger in prizorov, zlasti pomembne pa so njegove dramatizacije Miklove Zale, Kralja Matjaža, Drabosnjaka in drugih. Prevajal in prirejal je gledališka besedila; bil je eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
    Njegovo pomembno mesto v slovenski in koroški kulturni zgodovini je ob njegovem velikem delu za slovensko stvar na Koroškem v tem, da je v prvi polovici dvajsetega stoletja, ko je v treh gledaliških središčih, Ljubljani, Mariboru in Trstu, potekala tako imenovana evropeizacija slovenskega gledališča, pripravljal temelje za to evropeizacijo tam, kjer je bilo treba domala začeti iz nič, v mestecih, na podeželju. (Štefan Vevar)
    Nekatere njegove igre so si utrle pot tudi v slovenska poklicna gledališča in hitro  se je pokazalo, da gre za razmeroma zgodnji zenit na njegovi poti ustvarjalca, dramatika. Uprizoritve njegovih del segajo predvsem v čas med letoma 1910 in 1951:

    Rokopisi v pdf formatu:

Naslov

Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika
Na gradu 1
2390 Ravne na Koroškem
Slovenija
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Telefon

02 870 54 20 - izposoja
02 870 54 21 - informacije
02 870 54 24 - direktorica
02 870 54 22 - uprava
02 870 54 30 - fax
02 620 48 72 - bukvarna

Zunanje povezave