Domoznanstvo

Domoznanski oddelek

Začetki domoznanske dejavnosti v Koroški osrednji knjižnici Ravne segajo že v leto njenega nastanka (1949). Samostojni domoznanski oddelek   obstaja od leta 1994, prej je deloval v okviru drugih oddelkov. Od takrat  poteka tudi avtomatizirano vnašanje člankov in  prispevkov v skupno bazo.

Domoznanska dejavnost geografsko pokriva koroško krajino in slovensko Koroško v Avstriji.

Domoznansko  gradivo je zelo raznovrstno. Obdelujemo monografije, članke, sivo literaturo, zajemamo in delno obdelujemo drobne tiske, kartografsko gradivo, avdiovizualno gradivo in rokopise. Ustvarili smo okrog trideset sekundarnih domoznanskih dokumentov. Knjižnica je izdala bibliografije dr. Franca Sušnika,  Marjana Kolarja,  Leopolda Suhodolčana,  Karla Prušnika-Gašperja,  Pavla Žaucerja-Matjaža,  Vestnika koroških partizanov in fašističnega nasilja na Koroškem in več manjših bibliografij.

V okviru domoznanske dejavnosti imamo

DOMOZNANSKO ZBIRKO (monografije, periodiko, šolska glasila, raziskovalne naloge, diplomska dela, disertacije) z okrog 9.700 enot.  To gradivo je samo za prezenčno izposojo, del domoznanskega gradiva, ki je pogosto v uporabi (dvojnice), izposojamo tudi na dom. Povprečno nas letno obišče 1.500 uporabnikov. Zahtevnejše informacije dobijo uporabniki v domoznanskem oddelku pri bibliotekarju dokumentalistu, splošne, manj zahtevne pa posreduje informator v izposoji.

Zbiramo tudi DROBNI TISK: plakate, vabila, turistične prospekte,  zemljevide in specialke celotne Koroške in njenih delov ter drugo informativno gradivo, ki se pojavlja na področju koroške krajine.

Zanimiva je tudi FOTOTEKA: fotografije, razglednice, diapozitivi koroških krajev, zanimivih, pomembnih ljudi in dogodkov. Teh enot je okrog 7.900 (inventariziranih 4.000). Zbirka obsega dragoceno fotografsko gradivo iz življenja  grofov Thurnov, Prežihovega Voranca, dr. Franca Sušnika in drugih pomembnih Korošcev. Bogata je zbirka slikovnega gradiva Železarne Ravne, gradnje Gimnazije in  dogodkov iz druge svetovne vojne. V  zapuščini dr. Julija Felaherja je bogato fotografsko gradivo iz časov  prve svetovne vojne (boji za severno mejo).

AVDIOVIDEOTEKA  predstavlja zbirko  filmov in dokumentarcev o Koroški in njenih ljudeh ter zvočne zapise (raznovrstno glasbo koroških glasbenikov in glasbenih skupin).

ROKOPISI IN DRAGOCENOSTI
Dragocene dokumente, rokopise , korespondenco, zapuščine… hrani knjižnica v posebnem prostoru in v trezorjih.

DALMATINOVA BIBLIJA (1584)
Dalmatinov prevod Svetega pisma je v vsakem pogledu izredno delo. Biblija je kot osrednje slovensko besedilo 16. stoletja pustila svoje sledove tudi v tujem evropskem kulturnem prostoru. Upoštevala so jo praktično vsa bibliografsko-polihistorska dela.

Natisnjenih je bilo 1.500 izvodov, od tega jih je v Sloveniji ohranjenih šestintrideset, en izvod  v Koroški osrednji knjižnici.

Dragoceni so stari tiski:

• Epistels Pauli an die Roemer (1720)
• Gutsman, Ožbalt: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter (1789)
• Janežič, Anton:
  • Cvetje slovanskega naroda (1852)
  • A. Janežičeva slovenska slovnica (1889)
• Jarnik, Urban: Versuch eines Etymologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Oesterreich (1832)
• Listina Pilatove ustanove (1700)
• Megiser, Hieronim: Annales Carinthiae (1612)
• Slomšek, Anton Martin: Blashe ino Neshiza v nedelski sholi (1842)
• Valvasor, Janez Vajkard:
  • Slava vojvodine Kranjske (1689)
  • Topographia  Archiducatus Carinthiae (1688)

ČRNJANSKI rokopis iz sredine in druge polovice 17. stoletja - dve strani obsegajoča molitev za verne duše - je pisno pričevanje o rabi slovenske govorice v Mežiški dolini.	Znani narodopisec dr. Franc Kotnik (1882-1955) je odkril širši javnosti ANDREJA ŠUSTERJA  DRABOSNJAKA (1786-1825),  bukovnika iz Kostanj nad Vrbskim jezerom, čigar nekaj rokopisov in številne prepise njegovih del hrani naša knjižnica.	Veliko pozornost posveča knjižnica Lovru Kuharju–Prežihovemu Vorancu (1893-1950). Poleg njegovih rokopisov ureja še njegovo korespondenco in druge dokumente, ki se nanašajo nanj.

Knjižnica ima tudi SKETOV podpisani izvod njegove povesti Miklova Zala, hrani rokopise njene prve dramatizacije JAKA ŠPICARJA (1884-1970), obsežno dokumentacijo o njenih poznejših uprizoritvah in druge rokopise Špicarjevih del.

Številne rokopise  je knjižnici z oporoko zapustil FRANC KSAVER MEŠKO (1874-1964). Hranimo še njegova književna dela, fotografsko in drugo gradivo o njegovem življenju in delu.

Tu so še rokopisi  dr. Ljube Prenner, Blaža Mavrela, dr. Alojza Kuharja, Avgusta Kuharja, dr. Janka Kotnika, Karla Prušnika-Gašperja in mnogih drugih domačinov.

Viri:
Glavan, Mihael: Dalmatinova biblija in Slovenci. Ljubljana, 1994
Mrdavšič, Janez: Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik. Ravne na Koroškem, 1989.

Fotografije:
Tomo Jeseničnik, arhiv KOK.