Gnamuš Gustav

(roj. 18. 11. 1941 v Mežici)

V letih 1961-1966 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Maksimu Sedeju, Francetu Miheliču in Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1966 pri profesorju Maksimu Sedeju.

Med leti 1967 in 1971 je bil likovni pedagog na osnovni šoli na Prevaljah. Nato je deloval kot svobodni umetnik (1972 - 1978) ter honorarno poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli Tone Tomšič v Ljubljani. Leta 1979 je bil izvoljen za docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1990 je redni profesor za slikarstvo.

Gustav Gnamuš je konceptualno najbolj opredeljen in dosleden pripadnik slovenskega abstraktnega slikarstva. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 1992 in Jakopičevo nagrado leta 1996. Leta 2001 je prejel za svoj slikarski opus Prešernovo nagrado.

Samostojne razstave:

• Ravne na Koroškem (1969); Mala galerija, Ljubljana (1977, 1991); Miklova hiša, Ribnica (1994); Špitalska kapela, Celje (1995); Galerija Žula 2, Maribor (1997); Moderna galerija, Ljubljana (2000), Mežica (2003), Piran (2004), Koper (2004).

Skupinske razstave:

• Zagreb (1972 in 1978); Dubrovnik (1975); Beograd (1975); društvene razstave članov DSLU in koroških likovnikov; »Slovenska likovna umetnost 1945 - 1978« (1979); »Vidiki minimalnega - Minimalizem v slovenski umetnosti 1968 - 1980«, Moderna galerija, Ljubljana (1990); »Identitä : Differenz«, Graz (1992); »U3«, Moderna galerija, Ljubljana (1994); »Slovenski slikarji - akademijski učitelji«, Praga (1996); Galerija Falke, Loibach (1996), Slovenj Gradec (2002).

Viri:

• Enciklopedija Slovenije. Eg-Hab. Ljubljana, 1989 str. 253.
• Gnamuš Gustav: Gustav Gnamuš. Ljubljana, 2000.
• Delo 2001, št. 32, str.8.

Av. gl.: S. V.