Koroški biografski leksikon
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v w z ž

Herman Jožko

(roj. 26. 3. 1903 v Ljubljani, umrl: 30. 11. 1986 na Ravnah)

herman jozko Bil je glasbenik, dirigent, knjižničar, igralec in še kaj. Njegov oče je bil železniški uradnik v Ljubljani, mati pa delavka v tobačni tovarni. Jožko je živel in odraščal večinoma pri stari mami, saj je bilo doma veliko otrok. V šolo je hodil na Viču in na Vrtači, kasneje pa je šolanje nadaljeval na Prvi gimnaziji. Potem se je prepisal na obrtno šolo in pri fantovski godbi na Rakovniku našel ljubezen svojega življenja – glasbo. Glasbo je začel spoznavati že zelo zgodaj in njegov prvi inštrument je bil bobenček. Šolanje je nameraval nadaljevati pri Glasbeni matici v Ljubljani, vendar se je po smrti očeta odločil za vojaško glasbeno šolo v Vršcu. Vpisal se je 1921. leta in že po enem letu dobil čin godbenika in igral tudi ob poroki kralja Aleksandra. Tako je bil kar dvajset let vojaški godbenik, kaplar, podnarednik, narednik, oficir. Prvo službo je dobil v Bitoli, kamor je prišel kot trobentač leta 1922. Tu se je tudi poročil. Njegova nadarjenost in sposobnost sta ga popeljali na triletni dirigentski tečaj (november 1930 – november 1933) v Beograd. Njegova prva garnizija po kapelniški šoli je bila Đakovica, kjer je prevzel dobro godbo 56. pešadijskega polka. Nato je od leta 1937 delal v Banja Luki z godalnim orkestrom. Dirigiral je tudi v gledališču in ob številnih drugih priložnostih. Nabral si je številne izkušnje od vokalne do instrumentalne glasbe. Od leta 1939 do izbruha vojne je bil v Knjaževcu. Tukaj je napredoval in dočakal zadnjo postajo v življenju vojaškega dirigenta. Vojna mu ni prizanašala, izgubil je ženo, ujeli so ga Nemci in Italijani. Po svobodi je bil na velikem razpotju, vojaško življenje ga ni več mikalo, zato se je odločil za ponudbo Stanka Hromca in prišel na Ravne na Koroškem. Tako je jeseni 1945. leta nastopil službo v personalnem oddelku Železarne Ravne in se ogromno ukvarjal z godbo na pihala. Tako je ostal na Ravnah do svoje smrti. Z njim je tesno povezana ustanovitev Glasbene šole na Ravnah, saj je bil njen prvi vodja. Prav tako je leta 1951 prevzel krajevno ljudsko knjižnico. Več deset tisoč knjig je šlo skozi njegove roke. Ob vsestranskem udejstvovanju pri orkestru in v knjižnici je našel čas tudi za sodelovanje v ljubiteljski gledališki skupini. Napisal je brez števila not in uredil ter ustvaril vzoren arhiv Pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Za svoje delo je prejel številna priznanja in sicer: državno odlikovanje, republiške plakete, diplome itd. Občina je potrdila njegovo delo z občinsko nagrado, občinska kulturna skupnost pa z zlato Vorančevo plaketo.

Viri:

  • Koroški fužinar 1971, št. 6-7, str. 6.
  • [Sedemdeset] let godbe ravenskih železarjev. Ravne na Koroškem, 1972 str. 40-43.
  • Koroški fužinar 1973, št. 3, str. 30.
  • Koroški fužinar 1975, št. 4, str. 69-70.
  • Koroški fužinar 1987, št. 1, str. 60.
  • Pleh in simfonija. Ravne na Koroškem, 2002, str. 18-19.

Av. gl.: S. Š. P.

Naslov

Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika
Na gradu 1
2390 Ravne na Koroškem
Slovenija
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Telefon

02 870 54 20 - izposoja
02 870 54 21 - informacije
02 870 54 24 - direktorica
02 870 54 22 - uprava
02 870 54 30 - fax
02 620 48 72 - bukvarna

01 563 49 01 - Bibliofon
031 909 001  - Bibliofon

Zunanje povezave

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam