Koroški biografski leksikon
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v w z ž

Letonja Marko

(roj. 12. 8. 1961 v Mariboru)

LETONJA Marko Osnovno šolo je obiskoval na Ravnah na Koroškem, kjer je tudi začel svojo glasbeno pot v ravenski glasbeni šoli. Po končani osnovni šoli se je istočasno vpisal na ravensko gimnazijo in na Srednjo glasbeno šolo v Maribor. Obe šoli je končal z odliko. V nižji glasbeni šoli je pridobil osnove igranja klavirja, v srednji glasbeni šoli pa ga je profesor Šetinc pričel izpopolnjevati v tehniki igranja. Po končani srednji šoli je odšel na služenje vojaškega roka. Ko se je vrnil domov, je trajalo kar precej mesecev, da je spet pridobil igralske veščine. Vpisal se je na študij na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Učil se je igranja klavirja pri Aciju Bertonclju, vendar ga je med študijem pritegnilo dirigiranje. Tako je ta predmet vpisal kot dodatni študij ob koncu klavirskega študija. Dirigiranje je študiral pri profesorju Nanutu, ki mu je že zelo zgodaj dal možnost delati z orkestrom. Tako je lahko hitro spoznal, da ima sposobnost za ta poklic. Po diplomi na Akademiji leta 1985 je imel kar precej prostega časa zato se je po opravljenem sprejemnem izpitu vpisal na znamenito šolo dirigiranja na Dunaj, kjer je uspešno diplomiral leta 1988. Že v času študija je pripravljal samostojne koncerte in vzbudil pozornost slovenske javnosti kot pianist v nastopih skupaj s čelistom Andrejem Petračem. Kasneje pa je dobil priložnost priprave koncerta Mladi mladim. Povabilo ga je vodstvo Slovenske filharmonije in po koncertu so ga sprejeli medse in to mu je odprlo vrata tudi k delu z drugimi orkestri. Nekaj mescev pred diplomo na Dunaju so ga povabili v Neapelj v opero San Carlo, kjer je dirigiral baletu. Od leta 1991 je bil dirigent Slovenske filharmonije v Ljubljani (v letih 1995-2000 je bil njen umetniški vodja). V desetih letih vodenja Slovenske filharmonije se je kmalu uveljavil na mednarodnem glasbenem prizorišču. Po odhodu iz Slovenije je bil več let vodja simfoničnega orkestra in Opere v Baslu. Leta 2008 je postal stalni gostujoči dirigent orkestra v Melbournu, leta 2012 pa je prevzel umetniško vodenje Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga kot tudi umetniško vodenje Tasmanskega simfoničnega orkestra. Med odmevnimi glasbenimi institucijami, v katerih je dirigiral, sta vsekakor vsem poznana milanska Scala in gostovanje v Dunajski državni operi s Hoffmanovimi pripovedkami in Pikovo damo. Seznam opernih hiš, v katerih je nastopil, je zelo dolg in mu še ni videti konca. Dirigiral je v Neaplju, Rimu, v Španiji, Avstriji, Nemčiji, Češkem, Madžarskem, Japonskem, Izraelu, ZDA. Redno gostuje na odrih prestižnih glasbenih ustanov, kot so milanska Scala, Deutche Opera Berlin, Opera du Rhin Strasbourg, Teatro Sao Carlos Lisbona. Med vrhunce njegove bogate kariere sodijo koncerti na festivalu na Dunaju s tamkajšnjimi simfoniki, nastopi z orkestrom Münchenske filharmonije, s simfoničnim orkestrom Basel, produkcija opere Pikova dama v ženevskem Grand Theatru, opere Nabucco v dresdenski operni hiši, Vec Makropulos v milanski Scali, Wagnerjev Nibelunški prstan v Lizboni in Strasbourgu, Tosca v Stuttgartu, Romeo in Julija v Veroni in Wagnerjev Leteči Holandec ter Janačkovi Zapiski iz mrtvega doma v Strasbourgu. Do leta 2007, ko je bil glasbeni direktor in šef orkestra v Baslu, so pod njegovim vodstvom uspešno izzvenele tudi nove produkcije del, kot so Tannhäuser, La traviata, Čarostrelec, Boris Godunov, Tristan in Izolda, Rigoletto in Don Giovanni. Njegove uspehe v Švici dokazujejo tudi številni posnetki na zgoščenkah. Poleti leta 2010 je na veliki avstralski turneji vodil orkestre iz Aucklanda, Brisbana in Melbourna, za Opero Australia pa je v Melbournu in Sydneyju dirigiral operi Rigoletto in Figarova svatba. Sledile so produkcije oper Somrak bogov in Rosenkavalier v Strasbourgu 2011, La traviata v Sydneyju ter Hoffmanove pripovedke v milanski Scali 2012. Za leto 1990 je prejel nagrado Prešernovega sklada z obrazložitvijo, da se je v zadnjih dveh letih izkazal kot najbolj nadarjen interpret sodobne glasbe med mlado generacijo naših poustvarjalcev.

Viri:

  • Informativni fužinar 1991, št. 3, str. 20.
  • Koroški fužinar 1991, št. 1, str. 23.
  • Prepih 1991, št. 1, str. 16.
  • Glasbena mladina 1995, št. 1, str. 5-7.
  • 7D 1995, št. 47, str. 20-21.
  • Petdeset let Prešernovih nagrad. Ljubljana, 1996, str. 474.
  • Enciklopedija Slovenije. Dodatek. A-Ž. Ljubljana, 2002, str. 121.
  • Večer 11. 1. 2002, št. 8, str. 36-37.
  • Delo (Sobotna priloga) 4. 2. 2012, št. 29, str. 26-28.
  • Večer (V soboto) 13. 4. 2013, št. 86, str. 22-23.
  • Glasna avg.-sep. 2013, št. 4, str. 22-25.
  • Delo 26. 2. 2014, št. 47, str. 16.
  • Delo 18. 6. 2016, št. 141, str. 2.
  • Večer (V soboto) 9. 7. 2016, št. 158, str. 22-25.
  • http://www.sng-mb.si/dirigenti/marko-letonja/

Av. gl.: S. Š. P.

Naslov

Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika
Na gradu 1
2390 Ravne na Koroškem
Slovenija
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Telefon

02 870 54 20 - izposoja
02 870 54 21 - informacije
02 870 54 24 - direktorica
02 870 54 22 - uprava
02 870 54 30 - fax
02 620 48 72 - bukvarna

01 563 49 01 - Bibliofon
031 909 001  - Bibliofon

Zunanje povezave

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam