Koroški biografski leksikon
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v w z ž

Šašel Josip

(roj. 15. 3. 1883 v Slovenjem Plajberku, umrl 24. 4. 1961 na Prevaljah)

sasel josip

Rodil se je v Slovenjem Plajberku (Windisch Bleiburg) v Rožu na Avstrijskem Koroškem v družini Wieser, po domače Šašel. Obiskoval je utrakvistične šole doma in v Kapli ob Dravi ter v Celovcu. Leta 1904 je maturiral in nato odslužil vojaški rok. Vpisal se je na pravno fakulteto češke univerze v letu 1905, kjer je leta 1910 absolviral in leta 1911 promoviral. Sodno prakso je opravljal pri deželnem sodišču v Celovcu in leta 1914 pri višjem sodišču v Gradcu položil sodni izpit. Vmes je deloval ljudskoprosvetno v Planinskem društvu, v Ciril-Metodovi družbi, pisal po raznih glasilih in sodeloval pri ustanovitvi prvega Sokolskega društva na Koroškem (Borovlje 1908).

V prvi svetovni vojni je bil sprva praporščak, kasneje nadporočnik. Leta 1918 je z dovoljenjem slovenske deželne vlade spremenil ime Wieser v ime Šašel, kot se je očetovi kmetiji reklo po domače. Po vojni se je prijavil kot sodnik v službo deželne vlade za Slovenijo. V času koroškega plebiscita je bil sodnik v Velikovcu, kasneje pa na Prevaljah, kjer se je poročil z učiteljico iz trgovske hiše, Terezijo Filipowsky. Od leta 1922 do 1936 je bil starešina okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, od 1936 do 1946 pa sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Tu je poleg zahtevnega strokovnega dela, intenzivno nadaljeval s pravno pomočjo kmetom, predvsem prek Slovenskega planinskega društva, Jadranske straže in Sokolskega društva, in sicer s pisanjem, z organizacijo ljudskih iger, z ustanovitvijo sokolske glasbene kapele. Po upokojitvi 1. marca 1946 se je preselil na Prevalje, kjer je živel, delal in pisal do smrti 24. aprila 1961.

Glavna dela, ki sodijo v etnografski okvir, je opravil med obema vojnama in v času pokoja. Pisateljeval je priložnostno, največ informativno o koroških razmerah. Že na univerzi je predaval v akademskih društvih Ilirija in Adrija v Pragi o koroških razmerah. Za časa službovanja v Celovcu in pozneje je na obiskih rojstnega kraja zapisoval ljudsko pripovedovanje v narečju. Zapisoval je tudi poimenovanja koroških gora in krajev, posebno v Karavankah. Največ svojih prispevkov je objavil v Slovenskem etnografu, Planinskem vestniku, Koledarju slovenske Koroške, Koroškem koledarju ter v časopisu Mladi rod.

Na Josipovo strokovno usmeritev so vplivali zlasti filološko-toponomastnični spisi Urbana Jarnika, hkrati pa njegova profesorja Jakob Sket in Janez Scheinigg. Prijatelj je bil z rojaki Francem Kotnikom, Vinkom Möderndorferjem in Luko Kramolcem.

Dela:

  • Narodno blago iz Roža (1936),
  • Koroške pripovedke (1972, 1977).

Viri:

  • Pismo Josipa Šašla Francu Kotniku (na Prevaljah, 18. 5. 1950).
  • Koledar slovenske Koroške 1962, str. 82-83.
  • Traditiones 1981/1983 (1984), št. 10/12, str. 191-199.
  • Enciklopedija Slovenije. Zv. 13: Š-T (1999), str. 8-9.
  • Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje. 2005.

Av. gl.: S. Š. P. in S. V.

Naslov

Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika
Na gradu 1
2390 Ravne na Koroškem
Slovenija
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Telefon

02 870 54 20 - izposoja
02 870 54 21 - informacije
02 870 54 24 - direktorica
02 870 54 22 - uprava
02 870 54 30 - fax
02 620 48 72 - bukvarna

01 563 49 01 - Bibliofon
031 909 001  - Bibliofon

Zunanje povezave

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam