Koroški biografski leksikon
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v w z ž

Slomšek Anton Martin

(roj. 26. 11. 1800 na Slomu pri Ponikvi, umrl: 24. 9. 1862 v Mariboru)

Bil je duhovnik, škof, pisatelj, pedagog in skladatelj. Rodil se je kmetoma Marku Slomšku in Mariji roj. Zorko. Prvo izobrazbo je nabiral pri kaplanu Jakobu Prašnikarju po nedeljskih mašah. Šolanje je jeseni 1814 nadaljeval v Celju, kjer mu je ves čas stal ob strani domači kaplan. Ob učenju si je tudi sam služil denar s poučevanjem učencev bogatih staršev. V njem pa je vseskozi zorela želja po duhovniškem poklicu. Po končani Celjski gimnaziji je odšel na licej v Ljubljano, kjer je bil sošolec Franceta Prešerna in nadalje v Senj. Jeseni leta 1820 se je vpisal na bogoslovje v Celovcu in bil zaradi svoje zagnanosti in sposobnosti že 8. 9. 1924 posvečen v duhovnika. Novo mašo je opravil v Olimju, 26. septembra 1924. Po novi maši je še eno leto študiral bogoslovje v Celovcu in redno maševal v bolnišnici sester elizabetink. Ker je teološki študij opravil odlično so mu ponudili nadaljnji študij, ki pa ga je Slomšek zavrnil. Odločil se je za življenje med preprostimi ljudmi. Njegova prva služba (28. julij 1825) se je pričela na Bizeljskem in nadaljevala v župniji Nova Cerkev pri Vojniku (1. maj 1827). Po dveh letih kaplanovanja je 1. novembra 1829 Slomšek dobil novo službo kot spiritual v Celovcu. Tukaj je ostal devet let in v tem času ogromno pisal. Zbiral je ljudske pesmi, imel tečaje slovenskega jezika, pisal pridige, med počitnicami pa prepešačil vso deželo od Celovca do Salzburga, Dunaja, Celja do Zagreba. Leta 1838 je zaprosil za službo v Vuzenici, ki je bila takrat brez župnika. Popravil je farno cerkev in kupil veliko opreme za cerkev. Največ časa je posvetil otrokom. Zanje je ob večerih pisal znani učbenik za nedeljske šole Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Knjiga je bila večkrat ponatisnjena in prevedena. 1. oktobra 1844 je Slomšek dobil nove naloge kot kanonik v Št. Andražu. Bil je šolski nadzornik v lavantinski škofiji, hkrati pa še župnik v Vuzenici. Kasneje se je preselil v Št. Andraž in za šolarje napisal dva molitvenika. Želel si je ustanoviti tudi svojo založbo, pa mu to ni uspelo, zato se je posvetil pisanju. Ko je leta 1845 umrl celjski opat, je Slomšek zaprosil za službo v Celju in jo 3. marca 1846 tudi dobil. 5. julija istega leta pa je že sprejel službo škofa v lavantinski škofiji. Skrbel je za duhovno prenovo škofije, ustanovil založbo Mohorjeve družbe, molitveno bratovščino Cirila in Metoda, ter pomagal nadarjenim dijakom. Po letu 1948 je sodeloval pri reformi avstrijskega šolstva in izdal veliko učbenikov, beril, katekizmov. Veliko Slomškovo narodno zgodovinsko dejanje pa je bil prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor (1859). S tem dejanjem je prispeval k večjemu ozemeljskemu in duhovnemu bogastvu slovenske dežele. Istega leta je v Mariboru ustanovil bogoslovno in teološko šolo, prvo visoko šolo v Mariboru in predhodnico današnje univerze.
Maja leta 1862 se je v Rimu srečal s Papežem, že 24. septembra 1862 pa je v Mariboru umrl. Pokopan je v kapelici Žalostne Marije Božje na mariborskem pokopališču. Leta 1941 so Nemci zahtevali, da se njegov grob prenese v grobnico pod frančiškansko cerkev. Ko so leta 1987 obnovili mariborsko stolnico je njegova krsta našla mesto v njej.
15. februarja 1999 je apostolski nuncij objavil, da bo papež 19. septembra slovesno razglasil častitljivega božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

Dela:

  • šolski in vzgojni spisi:
    • Blaže ino Nežica v nedelski šoli (1842), Angel molitve za pobožne šolarje (1846), Sveto opravilo za pobožne šolarje (1846), Mali katekizem za pervošolce (1851), Abecednik za slovensko-nemške šole (1852), Malo berilo za pervošolce (1852), Veliko berilo za slovensko-nemške šole (1852), Malo berilo za slovensko-nemške šole (1853), Veliko berilo in pogovorilo za vajo učencev drugega odreda (1853), Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih (1854),
  • mladinski spisi:
    • Molitvice ino potrebni nauki za pridne mladenče (1829), Posebni nauki ino molitve za žensko mladost (1829), Kerščansko devištvo (1834),
  • pridige:
    • Hrana evangeljskih naukov bogoljubnim dušam dana na vse nedelje ino zapovedane praznike v leti. I-III (1835), Živlenja srečen pot (1837), Angelska služba za mladenče k sveti maši streči (1838), Mnemosynon slavicum suis quondam auditoribus ac amicis carissimis dicat Antonius Slomshek (1840), Apostolska hrana. I-III (1849-50), Slava rajnim rodoljubom in utemeljiteljem našega slovstva – Drobtinice (1862), Nebeško veselje, v osmih pridigah popisano – Dobtinice (1863),
  • zbrani in izbrani spisi:
    • Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi. I-VI (1876-99), Slomškovo berilo (1991).

Viri:

  • Kosar, Franc: Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von Lavant. Marburg, 1863.
  • Medved, Anton: Kneoškof lavantinski Anton Martin Slomšek. V Celovcu, 1900.
  • Brinar, Josip: Anton Martin Slomšek kot pedagog. V Celju, 1901.
  • Kovačič, Franc: Služabnik božji Anton Martin Slomšek. 2 zv. V Celju, 1934-35.
  • Anton Martin Slomšek. Knjiga njegovih misli in življenja. V Ljubljani, 1939.
  • Bojc, Etbin: Knjiga o Slomšku. Celje, 1962.
  • Kramberger, Franc: Osrednje teološke resnice v Slomškovem oznanjevanju. Ljubljana, 1971.
  • Zavrnik, Braco: Anton Martin Slomšek. V Ljubljani, 1990.
  • Pogačnik, Jože: Kulturni pomen Slomškovega dela. Maribor, 1991.
  • Habjan, Vlado: Anton Martin Slomšek. Ljubljana, 1992.
  • Rebula, Alojz: Pastir prihodnosti. Celje, 1992.
  • Enciklopedija Slovenije. Savs-Slovenska m. Ljubljana, 1997, str. 149-151.
  • Janežič, Stanko: Slomšek in naš čas. Maribor, 1997.
  • Kosar, Franc: Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski. Maribor, 1997.
  • Krajnc, Slavko: Slomšek Slovencem danes. Ljubljana, 1997.
  • Prevalje Slomšku. Prevalje, 1999.
  • Slomšek v Vuzenici. Vuzenica, 1999.
  • Turnšek, Marjan: Blaženi Anton Martin Slomšek. Maribor, 1999.


Av. gl.: S. Š. P.

Naslov

Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika
Na gradu 1
2390 Ravne na Koroškem
Slovenija
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Telefon

02 870 54 20 - izposoja
02 870 54 21 - informacije
02 870 54 24 - direktorica
02 870 54 22 - uprava
02 870 54 30 - fax
02 620 48 72 - bukvarna

Zunanje povezave

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam