Koroški biografski leksikon
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v w z ž

Špicar Jakob

(roj. 27. 10. 1884 v Skočidolu v Zgornjem Rožu, umrl: 17. 2. 1970 v Ljubljani)

 

spicar jakob

Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), ogromno gradiva v rokopisni obliki pa hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne. 

V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen za deportacijo v Italijo. Zaradi bolezni se to na srečo ni zgodilo. Skupaj je v letih (1937-1970) napisal okoli osemdeset iger oz. dramskih del. Objavljal jih je v Miru in Mladem rodu in tudi kot radijske igre. Precej njegovih del posega prostorsko in idejno v koroško območje. Bil je velik prijatelj koroških Slovencev in neprestano vtkan v boj za njihove pravice. Koroška osrednja knjižnica hrani številne rokopise njegovih objavljenih in neobjavljenih del, korespondenco in slikovno gradivo.

Dela:

  • K luči (192?),
  • Martin Napuhek (1931),
  • Drabosenjak (1937),
  • Pogumni Tonček V: Otroške in mladinske igre (1959).

Avtorjevi rokopisi v digitalni obliki so dosegljivi tukaj.

Viri:

  • Letno poročilo Državne realne gimnazije za Slovence 1969-1970, str. 52-54.
  • Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek. Ljubljana, 1971, str. 670-671.
  • Slovenski gledališki leksikon. III. Ljubljana, 1972, str. 702–704.
  • Koroški fužinar 1973, št. 4, str. 20-21.
  • Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 1970 št. 16 str. 183–187.
  • Die Brücke 1975/76, št. 2–3, str. 58.
  • Slavistična revija 1979, št. 3-4, str. 431-444.
  • Slovenska književnost. Ljubljana, 1982, str. 349.
  • Koroški koledar 1984, str. 113-114.
  • Slovenska mladinska dramatika. Maribor, 1998, str. 127–128.
  • Enciklopedija Slovenije. Š-T. Ljubljana, 1999, str. 109.
  • Portal Kamra.

Av. gl.: S. Š. P.

Naslov

Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika
Na gradu 1
2390 Ravne na Koroškem
Slovenija
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Telefon

02 870 54 20 - izposoja
02 870 54 21 - informacije
02 870 54 24 - direktorica
02 870 54 22 - uprava
02 870 54 30 - fax
02 620 48 72 - bukvarna

Zunanje povezave

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam